Viva la Mexiko – čas se je ustavil na letališču

Imigracijske vrste nismo slikali, imeli smo pa srečo, da smo se postavli  v kolono, ki se skoraj ni premaknila in tako smo še nepripravljeni ter nehote preklopili v nižjo prestavo. Svet se je začel vrteti še počasneje, ko smo po skoraj dveh urah v imigracijski vrsti čakali še dobro uro in pol na renta car.  V domači deželi bi nas hektične kolone vrgle iz tira, a v deželi tekile smo pridno čakali v vrsti. Da se je ravno takrat, ko smo zapuščali office renta carja z našo rdečo strelo, nebo utrgalo in smo po dobri uri na poti do Playa del Carmen že skoraj plavali v avtu, ker kanalov na cesti ne poznajo, ni niti omembe vredno. V najhujšem nalivu plovbe po enosmernih ulicah Playa del Carmen smo le našli naš apart hotel. 

Utrujena vesela vkorakam na recepcijo, a presenečenj še ni blo konec. Receptorka je sicer imela sprintani obe rezervaciji in čakala je 4 persone, a kaj ko ji je računalnik kazal samo eno. In ker je tehnologija  sveta, je imela tisti trenutek zeleno luč za ene ključe, pri drugi rezervaciji pa je sistem nekaj zatajil … Napaka. Računalnik ni javil druge sobe pravočasno; smešno, ker sta bili rezervaciji narejeni skupaj. Lej vse je mogoče, pač tehnologija. Zmedena pokliče šefa in ker je bila ura že 23, ta šef pa ni želel buditi še enega šefa, smo se s pomočjo google translate in mehiške španščine le uspeli dogovorit, da se bomo prvo noč malce stisnili, upgrade in še eno apart suito pa dobimo takoj zjutraj; ob 4h popoldne po Mehiško. Si … včasih bi bilo dobro znat poleg angleščine še španščino, a kaj ko v tempu domače dežele za telenovele nimam časa, moji dnevi, ko sem gledala Esmeraldo, pa so že daleč. Nič nas ne vrže iz tira. Veseli smo, da smo tukaj.

 

Vam je všeč naša vsebina? Delite jo z drugimi!