Bezlaji na Zahodnem BALKANU!

Kako smo sploh prišli do ideje za to turo nevem več točno… Od začetka je bila ideja Italija -Francija-Španija, potem samo Italija z Sardinijo in ahahaha znašli smo se na čist drugem koncu…Balkanu…sprememba plana za 100%. Brez skrbi, saj še poznava zemljevid, a dobra prognoza vremena ter radovednost kaj nam bivša Juga + Grčija in Albanija imajo za ponudit… pa da vidimo, da doživimo!
IN SMO ŠLI- prvi del poti via Niš po dolgočasni avtocesti čez Hrvaško in Srbijo, kjer se še ovce ne pasejo več, večina prebivalstva pa je v Nemčiji ali pa tam nekje.
V Nišu imamo prijatelje in po njihovo je Camper STOP na tem delu Srbije še neznanka, zato nas kljub temu, da vozimo hišo na kolesih nastanijo v hotelu … tudi prav.
Gostoljubnost tukaj ne pozna meja, v slabih 20 urah pojem mesa za cel teden.
Ja tudi specialiteto TELEČJI REP in svinjski vrat ter šopsko solato imamo na meniju že za zgodnje kosilo (  zame bolj zajtrk, nevljudno bi bilo ne jest!!!) Jao mene.. še dobro da nismo VEGI . Potem pa z polnimi želodci via Ohrid .


Ohrid:
Da je cesta do Ohrida ( tisto kolker ni avtoceste) za skoraj 7m dolg kamper čista katastrofa – o tem ne bom pisala, moj mož je specialist za vožjo in še tam, ko jaz trzam na sovoznikovem sedežu on hladnokrvno zvozi.
Lastnik Camper stopa nas že pričakuje in Lux se sparkiramo čisto na plaži Ohridskega jezera. Sledi dan selfijev ( predvsem Eva) sorry baby, če je pa res .
Super je, da imamo poleg kolesa.t To, da jih ne bomo potrebovali je bilo neutemeljeno, še kako nam pridejo prav… Mesto Ohrid smo po dolgem in počez lahko prevozili,  tud v breg do trdnjave!! Je treba pokurit vso to hrano…Gregorju je hrana pisana na kožo, ko pridemo domov ga čaka PUTIKA
Ohrid čez Albanijo v Grčijo:


O Albaniji bom malo kasneje, tukaj smo jo samo na hitro prečkali, a dovolj dolgo, da sva ugotovila, da kljub dvema navigacijama še najbolj služi dobra stara papirnata karta. Cesta čez Albanijo je kar OK, sunki vetra pa ob Prespanskem jezeru hujši kot ob burji pod Velebitom.

GRČIJA me vedno znova očara ; bodisi zaradi potovanja, bodisi zaradi počitnic. JA Grčija je tudi za tiste, ki nas poleźavanje na plaži hitro dolgočasi, saj kultura, bogata zgodovina in seveda naravne znamenitosti ne pustijo ravnodušnega še tako zahtevnega obiskovalca.

Naš VRHUNEC
METEORA  -skale iz peščenjaka, na vrhu gladkih skal pa samostani.Res fascinantno in kot večkrat rada rečem – nemogoče je v objektiv ujeti vso to lepoto. POJDI IN DOŽIVI!!!

Dokaj hladno noč prespimo v TOP kampu VRACHLOS KASTRAKI, z direktnim pogledom na Meteoro.

In ob 9:00 smo siti in umiti, pripravljeni za vzpon na vrh.
Zgleda huje kot v resnici je. No včasih so bili samostani skoraj nedostopni. Menihi in nune so vanje prihajali le preko vrvi in mreźe oz. košare, katero so vlekli do samostana.Seveda je vse to sedaj lažje dostopno preko v skalo vklesanih stopnic, do peščenjakov pa vodi široka a ovinkasta cesta. 6 od 24 samostanov je namreč še vedno delujočih.
Kljub temu, da je konec aprila, je precej obiskovalcev-Kitajci v svojih šlapah so našli tudi do sem. V juliju in avgustu se sem valijo trume obiskovalcev in nočem si niti predstavljati tega kaosa. Zdaj v APRILU pa je kljub hladnemu vremenu LEPA, FASCINANTNA, DIH JEMAJOČA IN VELIČASTNA METEORA.


Obala Grčije in Krf:

Otrokom sva obljubila, da gremo na morje( ga niso vidli źe 3 tedne), zato iz Meteore drvimo proti obali Grčije…Morje končno!!! Pri nas imamo eno ribico Anjo, ki je težko dolgo na suhem. Namestimo se v enega od redkih delujočih kampov z toplo vodo, Anja hitro sproba temperaturo morja, ki ni ravno toplo a rit vseeno namoči.
Glede na to, da še ni kopalna sezona, vsaj za nas še ne…( kakemu Severnjaku se mogoč zdi morje toplo, men pa bolj ustreza temp. morja v Egiptu  al pa tukaj avgusta..)

No odločimo se, da gremo na Krf za en dan – na trajekt gremo kar s kolesi ( spet se pokažejo kot super zadeva), našo hišo na kolesih pa pustimo varno počivat v kampu. Skratka super dan, z obilo degustacije..njami..jami…ŠE DOBRO, DA KOLESARIMO…


ALBANIJA

Uganka in po našem obisku še vedno ostaja uganka. Źe prestop meje je svojevrsten, a na Grško Albanski meji to še gre!!! Sonček je in Grk je prijazen, ko predam naše dokumente- seveda sem otroci šla sama brez moźa peš čez mejo. Njihov sistem…
Če ne potujete skozi Albanijo ravno po njihovi glavni cesti – predhodnik naše avtoceste- je potrebno biti precej strpen, previden… sicer so  luknje na cesti kar podobne našim, zato je naš voznik pravi mojster ( oz. pot je taka kot da grem domov čez Pekrsko gorco-tisti iz MB źe veste)…

Podamo se čez nacionalni park ob obali, ceste ob reki seveda kar naenkrat zmanjka in naš avtodom čez reko potegne SPLAV…glej sliko spodaj, spet vsaka čast Gregorju, ker če zapelješ našo skoraj 7m vozilo malo predaleč plavaš ( sva z Anjo za vsak slučaj šle ven ahahaha.)

Kamp pri Sarande je seveda zaprt in kjub nedavni posodobitvi na FB zgleda, kot, da je svoje dobre čase videl nazadnje v prejšnjem stoletju. Sarande pa zgleda kot mini Las Vegas …hoče bit uh ah in sploh, pa je še napol gradbišče in polno dragih avtomobilov v katerih se Albanski mladci kažejo… Ni nam všeč..
Najdemo  kamp v Ksamil direkt  pri morju, wc je na štrbunk- pa gre nekako, tuši so z toplo vodo jupi, a kaj ko ob 6 zvečer sledi Albanska redukcija vode za 12 ur… Pri nas umita 1/2 familije .
A IMAMO DIREKTNI POGLED MORJE – Million dollar view , to so druge vrednote.. jeb… čistočo.

Drug dan pot nadaljujemo čez prelaz do Vlore..morje sicer lepo.. prelaz iz nule do skor 2 jurja..vmes kaka vas..avtohtona…ovce..koze..in malo morje nedonkočanih hiš…Zgleda takole: delovno aktivno prebivalstvo dela zunaj, v Albaniji pa kao postavlja 3 nadstropno vilo in potem se v 80% nekaj zalomi ali kako??? Ve kdo??? Nam ni jasno… aja pa cajt je treba met v Albaniji..66km- 3 ure, pa nismo stali..sam več kot 30 ponekod ne gre..ahahaa

Za drugo noč najdemo top kamp, nove kopalnice…wc čist..vse super…je treba v morje..napihnemo sup glih za pol ure, pol pa se Anji ne da več.
Hrana je v Albaniji poceni, ljudje vsaj kolker smo meli z njimi stika, pa prijazni…a kaj, ko ne znajo cenit ne svojega morja, ne plaźe. Packi so! Smetijo vse naokrog… tudi v morje! Na drugi strani se peščica trudi, da bi turizem zaživel in da bi se ohranili res lepi nacionalni parki.. a tukaj bodo potrebovali še veliko več kot njihovi Jadranski in Ionski sosedje..tukaj bo potreben čas. Aja še prestop Albansko Črnogorske meje kolona 300 m- skoraj 2 uri jaooo…he heh treba met pa cajt..

Smo si zamislili krog nekako takole, da za Albanijo sledi
ČRNA GORA:

Že pred leti smo jo obiskali, a ker smo takrat obiskali Njegoše in Lovčen nam za skrajni jug ni ostalo časa.Tokrat se odločimo za Ulcinj oz. Kamp na Adi Bojani. Na skrajnem jugu Montenegra je občutek še vedno kot, da sem v Albaniji, kako tudi ne saj nas loči le nekaj km.


Široko peščeno plažo izkoristimo za jutranje fotkanje, predvsem Eva…Sweet 15, pa to ravno na Ada Bojani, kjer je wifi signal bolj slab! Ja brez tega tud pri 15 ne gre.
Stara trdnjava v Ulcinju je očarljiva, škoda ker morajo  nekateri turisti z svojimi SUV pripeljat čisto do plaźe, te gromozanske mašine tiščijo v ozke ulice, parkiranje na pločnikih je obveza. Miselnost pokazati se je tukaj še vedno prisotna.

Vreme, ki nam je sluźilo skoraj 10 dni se kisa in celo obalno pot od Ulcinja do Hercegnovi nas pere deź, zato tokrat Montenegro bolj kot ne samo prečkamo, z vmesnim obveznim fotografiranjem Sv. Štefana in Kotorja.
Deź nas pere potem še naprej do  HRVAŠKE Makarske…pa ko nam bi vsaj opralo ta usrani avtodom, a je zgleda potreben detergenta in krtače…dobi doma. Makarska postanek, večerjo kuham za zaprtimi vrati avtodoma, ker lije kot iz škafa…zjutraj nas preseneti svež sneg na Biokovem.

Naša južna soseda Hrvaška– le še nekaj 100 km in naš krog bo sklenjen…na poti iz Makarske še skok v Split…za našo zadnjo noč izberem Biograd n/m…kamp Soline in smo že skoraj doma…dogaja se Slovenski vikend v Biogradu…poleg Dalmatinske muzike odmeva Golica… TOP ZAKLJUČEK TURE✔✔✔


Vsi kamperji imajo Slovenske registrske, tukaj moram Anjo opozorit, naj se ne dere  po kampu, ker jo vsi razumejo…obrnemo obvezne PRVOMAJSKE ČEVAPE, vonj źara se meša z vonjem pinje…ja dragi Jadran, pol sveta smo źe prepotovali a nikjer ne diši tako kot na Jadranu…
Folka poznam skor tolko kot doma…Vse vas je blo SUPER SREČAT-…ene sem pa malo zgrešila…
Fajn nam je, škoda edino, da se moramo vrnit domov…Krog je zaključen, števec DOMA pokaže 3076 km.

Mislim, da se vsi člani družine strinjajo, da smo se imeli vrhunsko, da so nam tudi te vrste počitnice pisane na kožo…SMO VSI 4 TAKI DA RADI NEKAM GREMO J

KOMAJ ČAKAMO NASLEDNJO AVANTURO Z NAŠO POTUJOČO HIŠO.

Vam je všeč naša vsebina? Delite jo z drugimi!